Vlada je letošnje leto razglasila za Maistrovo leto, kar bodo še posebej slovesno počastili v Kamniku, kjer se je rodil Rudolf Maister, ki je “za svoj narod metaforično rečeno gore, dobesedno pa meje premikal”. Več na MMC RTV …
Vsaj za prihodnja štiri leta je znana usoda festivalskega turizma ob sotočju Soče in Tolminke
Tolminski občinski svet je z Odlokom o pogojih za organizacijo in izvedbo festivalov ob Sotočju do leta 2027 določil jasne pogoje za organizatorje poletnih prireditev: omejitev dnevnih obiskovalcev, dolžine festivala, višino festivalske takse … Več na MMC RTV …
Alenka Sottler: Slovenci smo izjemni tako v otroški ilustraciji kot v pisanju
Med priznanimi slovenskimi ilustratorji izstopa Alenka Sottler, ki je prejela obsežno predstavitev v newyorški reviji 3X3 Magazin s 17-stranskim portretom njenega dela. V intervjuju Sottler poudarja pomen sejmov in pomanjkanje dobre otroške literature. Več na MMC RTV …
Vse manj je dobih gostiln ali zakaj nihče ne opeva jote in golaža
Vse manj je slovenskih gostiln z slovenskimi domačimi ali tradicionalnimi jedmi. Več na MMC RTV …
“Za kar sem umrl, bilo je premalo umreti”: v rodnem Šoštanju poklon 80. obletnici Kajuhove smrt
22. februarja 1944 je v napadu nemške izvidniške patrulje pri starosti vsega 21 let na Žlebnikovi domačiji nad Šoštanjem umrl Karel Destovnik – Kajuh. Obletnico so zaznamovali v Kulturnem domu Šoštanj s predstavo po motivih njegovega življenja in dela. Več na MMC RTV …
Na debeli četrtek se morajo mize šibiti pod krofi in kračami
V skladu s kulturno dediščino je debeli četrtek čas za mastne pustne jedi. Miza se mora na ta dan šibiti pod pustnimi dobrotami. Med njimi so krofi, flancati, krvavice, rebrca, ričet, prekajena krača, kašnato zelje in žinkrofi. (Vir: RTV MMC)
Leto Rudolfa Maistra: “Opomnik, da so se nekateri borili za to, da danes govorimo svoj jezik”
“Leto generala Maistra je tudi opomnik, da so se nekateri borili za to, da lahko mi danes govorimo svoj jezik in poslušamo slovensko poezijo,” je na dogodku, s katerimi začeli praznovanje leta Rudolfa Maistra, dejal minister za obrambo Marjan Šarec. Vir: RTV MMC
RIMROM: čezmejna rimska zgodba, ki se bo vila tudi skozi Ajdovščino
RIMROM, čezmejna rimska zgodba, je dvoletni projekt Občine Ajdovščina, katerega cilj je povezati rimsko dediščino čezmejnega prostora za ustvarjanje celostne izkušnje obiskovalcev EPK-ja 2025.
Loški grad, eden glavnih škofjeloških kulturnih biserov, prenovljen in energetsko saniran
Škofjeloška občina se je po celoviti obnovi strehe Loškega gradu jeseni 2022 lotila še prenove fasade in energetske sanacije gradu, ki sta zdaj prav tako zaključeni. V gradu, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, od leta 1959 domuje Loški muzej. Več …
Odprtje razstave Bi ga zibal ali zvrnil?: 210 let od konca Ilirskih provinc
Bi ga zibal ali zvrnil?: 210 let od konca Ilirskih provinc
v četrtek, 14. decembra 2023, ob 18. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.
Razstava bo na ogled do konca februarja 2024.
Napoleon Bonaparte je 14. oktobra 1809 v Schönbrunnu pri Dunaju razglasil Ilirske province. Nastala je čudna država, »dežela pritiklina« francoskega cesarstva. V njej so izobešali francosko zastavo in uporabljali francoski grb. Nekateri francoski zakoni so veljali, vendar ne vsi. Kranjska je bila ena izmed šestih civilnih provinc, ki so jo sestavljale. Del Kranjske je bila tudi Gorenjska, ki je imela upravno status okrožja. Sprva je spadala pod distrikt Ljubljana, od leta 1813 pa v nov distrikt s središčem v Kranju. Na Gorenjskem so bili štirje distrikti: Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Kamnik. Najnižje upravne enote Ilirskih provinc so bile občine – merije. Na Gorenjskem je bilo 31 občin, največja je bila Kranj.
Ilirske province obstajale le štiri leta, a so pustile velik pečat pri ljudeh. V ljudskem izročilu se je iz obdobja Ilirskih provinc ohranilo mnogo pripovedi, spominov in krajev, povezanih s francosko zasedbo. Nekatere so zgodovinsko utemeljene, druge so postale legenda. Vse pa nam razkrivajo predvsem vsakodnevno navzočnost Francozov med ljudmi in izražajo splošno vzdušje v tistem času. Govorijo o hudih bojih s Francozi, o ropih in iskanjih železnih blagajn, o pozitivnih in negativnih lastnostih novih gospodarjev, o obveznih prevozih s konji in voli za francosko vojsko, o oddaji hrane. Nekatere novosti in družbene spremembe so ljudje sprejeli, druge ne. Zelo znana je upodobitev na panjski končnici, na kateri kmet ziblje Francoza. Nekaj časa ga ziblje in mu poje uspavanko, nato pa ima dovolj in ga zvrne iz nje. Bi imeli Francoze radi ali ne? So ilirski časi boljši ali mogoče slabši kot poprejšnji? Nam je ta čas sploh prinesel kaj dobrega? Bi ga zibal ali zvrnil?