1.5. etapa po gorenjski pisateljski pešpoti: Sv. Tomaž-Lipnica pri Kropi

To etapo sva z Mihom začela na sv. Tomažu, kjer nase opozarja cerkev sv. Tomaža  na hribčku, ki je nekaj sto metrov nad zaselkom. Iz sv. Tomaža so lepi pogledi na Lubnik, Mladi in Starih Vrh, Blegoš, na greben, kjer imamo Križno goro, Planico, Čepulje, Jošt, Šmarjetno goro …, Selško dolino … Po asfaltni cesti sva se spustila do vasi Praprotno, ki je ob regionalni cesti: Škofja Loka-Železniki. Med spustom v dolino sva lahko videla: zbiralnik vode, potoček, skladišče peska za posipavanje ceste, kapelico v Praprotnem …Potem, ko sva prečila prej omenjeno regionalno cesto, kjer sva hodila mimo Selške Sore,  sva se začela vzpenjati po markirani stezi v strm hrib, ki leži na severni strani Praprotna. Ko sva po 30 minutah strmega vzpenjanja prišli do travišča, ki se je višje končal s kolovozom za Križno goro, sva po njem hodila nekaj deset minut, da sva prišla do zaselka Križna gora. Tu se lahko okrepčamo in morebiti tudi prenočimo v gostilni pri Boštjanu.Tu sva zavila proti severozahodu, kajti po grebenu sva želela priti do cerkve sv. Nadangela Gabrijela nad Lavtarskim vrhom oziroma nad Planico. Med potjo je težko spregledati MIK Mizarstvo Damijan Kržišnik, brežine porasle s travo med Križno goro in Planico. Deležni smo lepih panoramskih pogledov, če poudarimo npr. na Praprotno …Iz cerkve sv. Nadangela Gabrijela sva se spustila po strmem hribu do zaselka Planica. Tu je še ena okrepčevalna točka, znani kmečki turizem na Planici, ki nosi ime Pr’ Brčnk.Iz Planice naju je vodila lokalna cesta: Planica-Kranj ali Planica-Selca do Čepulj. Zaselek z nekaj hišami se nahaja na prelazu, ki nas lahko odpelje, če gremo na vzhod do Kranja oziroma če gremo na zahod do Železnikov.Midva sva za kratek čas zavila proti Kranju, vendar naju je kmalu smerokaz usmeril na markirano stezo proti sv. Joštu. Le-ta predstavlja vrh nad Kranjem s cerkvijo sv. Jošta, kamor se zgrinja vsak dan veliko pohodnikov bodisi iz Stražišča, Rakovice, Besnice, Čepulj … Midva sva že vse od Planice sledila markacijam vzhodne veje Jakobove poti v Sloveniji, ki je zgledno označena z rumenimi puščicami, jakobovimi školjkami, smerokazi …Planinska steza se na začetku strmo vzpne iz lokalne ceste: Čepulje-Kranj, vendar že po nekaj korakih strmina popusti in v nadaljevanju hodimo po ne preveč strmi, udobni stezi do odcepa, kjer se začnemo spuščati proti Zgornji Besnici.Vsaj 1 uro sva se spuščala proti Zgornji Besnici. Najprej je pot potekala po ne preveč strmem kolovozu, v nadaljevanju se je kolovoz spremenil v gozdno stezo in tudi naklon se je močno povečal. Stezo so prekrivale izbočene debelejše in tanjše korenine, manjši kamni …Po kar napornem spustu sva prišla do makadamske ceste pri ribniku nad Zgornjo Besnico. Pot sva samo prečkala in nadaljevala hojo po gozdni stezi. Po nekaj deset minutni hoji    sva prišla do brega, kjer je bil pred časom na delu vetrolom, kajti izruvana debla so ležala po tleh. Nekatera so bila že obžagana s strani  ljudi. Ko sva se po stezi povzpela na vrh, se je pred nama pojavil vikend, malo naprej pa tudi stanovanjske hiše. Bila sva na zahodni strani Zgornje Besnice.Ko sva zapustila to področje, sva se mimo stanovanjske hiše po gozdni poti spustila na rob gozda. Nad sabo sva videla travišča na zahodni strani Zgornje Besnice, ki so se končali s cerkvijo in hišami Zgornje Besnice.Tu je bila Jakobova pot markirana čez vzpenjajoče  travnike pri Zgornji Besnici. S pomočjo visoke trave, ki je bila na ozkem odseku potlačena, sva lahko ugotovila, da so tu že hodili ljudje.Povzpela sva se do cerkve sv. Tilena in pokopališča v Zgornji Besnici.Od tu sva nadaljevala pot do lokalne ceste: Kranj-Podblica. Ko sva prečila cesto, sva prišla do hiše, kjer naju je rumena puščica Jakobove poti tik pred hišo usmerila desno v gozd. V vstopu v gozd sva stopila na lesene stopnice z leseno ograjo, ki so naju popeljale po zelo strmi brežini po bregu navzdol. Sklepala sva, da je bila ta infrastruktura zgrajena, da bi lahko zainteresirani ljudje prišli do sedaj že zapuščene železniške postaje Besnica na progi: Jesenice-Kranj.Udobna steza, ki je bila na nekaterih mestih poraščena z visokim rastlinjem, naju je pripeljala do razpadajoče stavbe, ki je bila nekoč del železniške postaje Besnica.Tu sva hodila ob progi po okoli 50 cm širokih ploščah z logotipom Slovenskih železnic proti Podnartu.Ko so se končale te plošče, sva stopila na makadamska cesto. Po 45 minutni hoji sva dospela do vasi Osviše nad Podnartom.Iz Osviš sva dospela do regionalne ceste: Kropa-Kranj. Tu sva bila že v Podnartu. Po regionalni cesti sva se odpravila proti središču Podnarta, kjer je gostilna Joštov hram, most čez reko Savo … Prečila sva Savo čez most in dospela v občino Naklo, na kar naju je opozarjala tabla z znakom občine, ki vsebuje ključe sv. Petra, kajti v Naklem je cerkev sv. Petra.Bila sva  v zaselku Gobovci. Hodila sva v smeri vzhoda in kmalu sva se začenjala vzpenjati proti križišču za Radovljico oziroma Kranj. Tu sva samo prečila cesto in se po peščenem oziroma ilovnatem kolovozu odpravila do vrha hriba, kjer se nahajata vasi: Podbrezje in Podtabor. Ko sva prišla do regionalne ceste: Tržič-Podbrezje sva šla nekaj sto metrov po njej v smeri Tržiča, nato pa zavila na poljski kolovoz, ki naju je odpeljal do cerkve sv. Jakoba v Podbrezjah. Na severni strani cerkve se nahajajo doprsni kipi pisatelja Karla Mauserja (1918-1977) (št. 41 v knjigi Slovenska pisateljska poto), pisateljice Mimi Malenšek (1919-2015), kiparja Petra Žiwobskega (1730-), slikarke Ivane Kobilice (1861-1926), ki so bivali v Podbrezjah.Po isti poti sva se vrnila nazaj v Podnart. Iz Podnarta pa sva krenila po regionalni cesti do Lipnice pri Kropi. Gre za cesto, na kateri skoraj vsako minuto pripelje avto, redkeje kolesarji. Iz Podnarta do Lipnice sva potrebovala več kot 1 uro hoje.Gre za slikovito etapo, ki poteka po Škofjeloškem hribovju, grebenu, kjer so Križna gora, Planica, Čepulje, sv. Jošt … Deležni smo lepih panoramskih pogledov proti Ljubljanski kotlini, Selški dolini,  Ratitovcu, Blegošu … Pot poteka tekoče, vendar se kar fizično izčrpamo, da pridemo do Lipnice pri Kropi. Zanimiv, vendar fizično naporen je tudi obojesmerni sprehod iz Podnarta do Podbrezij, kjer je spomenik pisatelja Karla Mauserja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja