Bila je februarska nedelja, 21. 2. 2021, ko sva bila z Mihom zopet na Pisateljski pešpoti po Sloveniji. Nebo so pokrivali oblaki. Soncu nikakor niso dovolili, da bi za daljši čas zasvetil. Le nekajkrat je v dopoldanskem času pokukal izza oblakov. Enako lahko trdim tudi za zgodnje popoldne, tam okoli 13. ure. Pokrajina okoli Iga, Želimlj, Pijavih Goric … je bila za slučajnega obiskovalca estetska identiteta, kajti številni hribi, raznovrstnih oblik, z naseljenimi kraji, cerkvami in oddajniki, so bili za oko lepo doživetje. Vse to pa se je zaključevalo z ljubljanskim barjem. Tu na jugovzhodu se je končevalo, pri čemer je segalo s svojimi značilnimi sestavinami vse od Vrhnike: številnimi polji, ki so bili ta čas nekateri preorani, druga so še vedno pokrivali ostanki koruznih debel, porezanih pri tleh, ravninski potoki s svojo rjavo vodo, ki so se počasi odtekali po ravnini, obrasli s črno jelšo, vrbami, bičevjem … , travniki z rjavkastim traviščem, ki je bilo še brez življenja …
Informativne table o ljubljanskem barju so pri nama vzbujale pozornost, ko sva se s tehniko nordijske hoje premagovalo pot. Radovednost je bila prevelika, da ne bi prebrala oziroma si vsaj ogledala njihovih vsebin.
Vsaj debelo uro sva se po ravnicah prebliževala Želimljam, ki so zelo razpotegnena vas. Ko sva iz makadama stopila na asfaltno cesto, ki je peljala proti centru Želimlj, sva lahko na osamljenih hišah ob cesti že zazrla na hišnih tablicah napis Želimlje. Potem sva hodila slabo uro, da sva prišla do centra.
Na severu Želimlj sva zavila na gozdno stezo, ki je bila predstavljena kot Svarunova pot.
Vzpenjajoča pot naju je po tričetrt urni hoji pripeljala do Vrha nad Želimljami, kjer sva končala pohod. Med hojo po tem delu sva lahko opazila smerokaze za Slovensko pisateljsko pot, Evropsko pešpot E7, ki se je vila proti Iški in tudi Knafljčeve markacije.
Vedno, ko prvič hodiš po tebi neznanih krajih in če so še slikoviti, je to najboljši recept, da ti je pohod všeč. Poleg tega pa nisi deležen še kakšnih neprijetnih vremenskih dogodkov, kot so dež, močan veter, megla …