6.3. b etapa po savinjski regiji: Topolovec-Mestinje

Kot sem omenili že v prejšnjem blogu je Topolovec (574 m) vrh nad turistično kmetijo Jesenek, Kraberk 15, 3215 Loče. Do te turistične kmetija nas pripelje pisateljska pešpot, vzhodna veja Jakobove poti, Loško – zbelovska planinska pot … Roman Jesenek ima lično urejen gostinski prostor v svoji hiši. V bodočnosti namerava ponuditi tudi prenočišča. Gre za zelo primeren kraj za začetek etape, npr. turistična kmetija Jesenek-Rogaška Slatina ali konec etape npr.  Celje-turistična kmetija Jesenek.

Moja etapa je bila Topolovec-Mestinje. Krenil sem v sončnem, julijskem jutru, leta 2021, iz zgoraj omenjene turistične kmetije. Približno 20 minut sem hodil po makadamski gozdni cesti pod Topolovcem, potem pa sem stopil na plano. Pogled mi je segal do Boča, Dolge Gore, bližnjega zaselka Lipoglav …
V dolino do Dolge gore vodi ozka, asfaltna cesta, ki je namenjena avtomobilom. Jaz sem hodil po tej poti samo na začetku. Približno na sredini te ceste, če imamo v mislih pot iz doline do vrha Lipanj, sem zavil strmo navzdol proti hišam Lipoglava. Ko sem prišel v gozd, sem bil že precej nizko na hribu. Sledila je hoja po gozdu navzdol in kmalu sem prispel do Železniške postaje Dolga Gora.
Vas Dolga Gora sega tudi v bližnji, razpotegnjeni hrib, kar pomeni, da gre za zelo raztegnjeno naselje. Namesto, da bi šel po glavni cesti do Sladke Gore, sem pri znaku slepa ulica zavil naravnost v hrib. Na pobočju so se v sončni svetlobi bleščale stanovanjske hiše in kmetije. Nisem pa mogel spregledati manjših vinogradov, ki nas na tem delu Slovenije spremljajo povsod, kjer imamo opravka s pobočji in sončnimi legami.
Začel sem se vzpenjati na t.i. Dolgo Goro. Asfaltna cesta je imela nekaj serpentin, ki so me pripeljale na vrh hriba, kjer se je po nekaj kilometrih končala Dolga Gora. Iz tablice na hiši sem razbral, da zaselek nosi ime Pečica. Šlo pa je za zeliščno kmetijo Gorska roža.
Sledila je hoja mimo cerkve Sv. Mihaela v Pečici. Malo pred cerkvijo me je presenetila narodno zabavna glasba, ki je prihajala iz hiše, katere je bila prekrita z raznimi okrasnimi predmeti.
Iz tega mesta pa je kmalu sledil spust po asfaltni cesti proti Sladki Gori. Ko sem se spustil dovolj blizu Sladke Gore, sem zagledal nenavadno lepo cerkev z dvema zvonikoma.
Nisem se spustil do cerkve, ampak sem se na križišču obrnil za približno 110 stopinj in nadaljeval pot proti Mestinjam. Še prej sta me čakala zaselka Jerovska vas in Beli Potok pri Lembergu. Zopet sem lahko po pobočjih občudoval lične hiše, vinograde, na enem mestu celo krave na paši.
Prav v zaselku Beli Potok pri Lembergu sem stopil v gozd. Od tu me je popeljal udoben, gozdni kolovoz najprej za kratek čas navzgor, potem pa za daljši čas navzdol, da sem dospel do vasi Lemberg.
Sledila je hoja po asfaltni cesti, po kateri je vozilo kar nekaj avtomobilov, do večjega naselja Mestinje. Potreboval sem vsaj 4 km, da sem zavil že v naselju Mestinje za 90 stopinj v levo. Ta pot me je skozi Mestinje pripeljala v bližino železniške postaje Mestinje. Bolj točno pred bife Lili, Frizerski salon Tončka, kemično čistilnico … Tu je tudi prehod čez železniško progo. Naslednjo etapo do Rogatca bom nadaljevali na tem mestu.

Na relaciji Dolga Gora-Mestinja se razvije tipična štajerska pokrajina. Številne vzpetine s travniki, manjšimi vinogradi, hišami, kmetijami in pasovi listnatega gozda. Na dnu pa asfaltne ceste namenjene  logistiki ljudi in tovora. Vas Sladko Goro sem videl samo iz daljave. Tu so bile hiše bolj koncentrirane okoli cerkve Sv. Marije. V glavnem pa sem hodil po tem delu po asfaltnih cestah, ki se pogosto vzpenjajo in spuščajo. Če imamo srečo, da niso temperatura nad 32 stopinjami, bomo dosti  lažje hodili po opisanih poteh.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja