6.3.c etapa po savinjski regiji: Mestinje-Rogaška Slatina-Rogatec-Rogaška Slatina

Etapo Mestinje-Rogaška Slatina sem začel v Mestinjah. Šel sem po markirani poti s knafeljčevimi markacijami: Rogaška Slatina-Mestinje. Na poti nas bodo ves čas spremljale te markacije.  Prejšnji dan sem tu končal etapo: Topolovec-Mestinje. Tokrat sem resnično uporabil urejen prehod čez železniško progo: Rogatec-Celje. Že po nekaj 100 m iz prehoda, sem se začel vzpenjati po asfaltni cesti, ki je vodila do stanovanjskih hiš in kmetij na bregu. Zaselek se je imenoval Laše.
Sledilo je vzpenjanje in spuščanje po pokrajini z bregovi, vinogradi, hišami in listnatimi gozdovi. Ko sem prišel v vas Kačji Dol, ki je razpotegnjena kot Laše, sem le s težavo našel pot v hrib, ki je peljala do robu gozda. Čeprav sem videl, da mi GPX sled kaže za 90 stopinj v levo, nisem opazil nobene steze, kajti pred hišo, kjer je potekala ta pot, je bila urejena trata. Poleg tega je bil ravno pred to hišo pes, ki je bil pasme Zlati prenašalec, ki je lajal na mene in me ves čas opazoval. Šele prisotna gospa na balkonu, mi je potrdila, da gre po njihovi trati markirana steza.
Po gozdu sem se vzpenjajoč po markirani stezi s knafeljčevimi markacijama prebijal zopet do Kačjega dola, vendar na bolj jugovzhodnem delu. Vendar kakšen kilometer bližje Rogaški Slatini. Ko sem prišel na greben, sem zagledal Donačko goro (884 m), ki zaradi svoje špičaste oblike ne dovoli, da jo ne bi prepoznali.
Ko sem prišel do kapelice v Kačjem Dolu nisem imel hrabrosti, da bi se po kolovozu spustil po markirani stezi do kmetije, kajti bal sem se morebitnega psa pri kmetiji, da bo šla pot čez dvorišče …, zato sem podaljšal pot po serpentini, kar mi je podaljšalo dolžino in čas pohoda. Potem ko, sem se približal tej hiši ni bilo pri njej ne psa, poleg tega pa je kolovoz obkrožil dvorišče kmetije.
Prišel sem v naslednji zaselek z imenom Male Rodne. Tudi tu je potrebno paziti, da nas asfaltna cesta ne potegne naprej proti zaselku, ampak moramo kreniti po bregu navzgor skozi gozd do cerkve Sv. Mohorja.
Od cerkve sem se spustil v zaselek Topole. Zanimivo mi je bilo, da sem na svoji desni strani zagledal hišo z vhodnih vrati, pred katerimi so rasli topoli.
Vse do Rogaške Slatine sem hodil po zaselku Topole. Cesta je sprva potekala še po planoti, potem pa se je strmo spustila proti Rogaški Slatini.
V veliki vročini, pri čemer je toplomer kazal okoli 32 stopinj celzija, sem dospel v turistični kraj Rogaška Slatina. Le-tega so naznanjali turisti, gostilne, hoteli, železnica …
Iz Rogaške Slatine sem se odpravil po evropski pešpoti E7 do Rogatca, kjer sta živala 2 literata: Branko Hofman in Jože Šmit. Če želimo iti proti Rogatcu po evropski pešpoti moramo iti skozi podhod pod hotelsko stavbo.

Nato sem hodil proti vasi Spodnje Sečovo. Za to vasjo sem zopet zagledal osamljeno goro stožčaste oblike, bolj v stilu kitajskih in nepaljskih gora, že prej omenjeno Donačko goro. Sedaj je bila že veliko bližje kot v prvem srečanju z njo.

Ko sem dospel do gradu Strmol, sem stopil do informacijske pisarne, kjer mi je prijazna uslužbenka usmerila v urejeno sobo v 2. nadstropju gradu, ki je posvečena literatu Brankotu Hofmanu. V lično urejeni sobi izstopa barvit portret literata na sredini sobe, okoli pa knjige, ki jih je zbral v času njegovega življenja, pisalna miza s pisalnim strojem starejšega datuma in cigare na pisalni mizi, ki so verjetno pričale o tem, da je bil pisatelj strastni kadilec. Spregledal nisem lesenih skolptur, ki jih je pisatelj zbral v Afriki, rojstni list, indeks, izrezke iz časopisov, povezanih z njegovim življenjem …
Iz grada Strmol sem se odpravil proti Muzeju na prostem Rogatec. Najprej sem hodil ob regionalni cesti, kjer je urejena pešpot in kolesarska steza. Po kakšnih 10 minutah hoje od gradu sem dospel do Muzeja na prostem Rogatec, kjer se nahaja tudi hiša literata Jožeta Šmita, ki so jo sem prenesli iz Rogatca 5, kjer je bila postavljena za časa pisateljevega življenja. Notranjost hiše me je kar malo šokirala zaradi svojega skromnega pohištva,  tal iz ilovice, nizkih vratnih odprtin …
Iz Rogatca se moramo na nek način vrniti v Rogaško Slatino, kajti pisateljska pešpot se nadaljuje proti Podčetrtku, bolj točno na Jelenov greben nad Olimjem, nato pa proti Bistrici ob Sotli in Krškem. Za vrnitev v Rogaško Slatino pa imamo na razpolago taksi prevoz, vlak, avtobus, hojo …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja