Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Janez Černilec

Drava center Limbuš

Drava Center v Limbušu ponuja širok spekter aktivnosti in storitev, namenjenih rekreaciji, sprostitvi in druženju ob reki Dravi. Med glavnimi ponudbami Drava Centra so:

  1. Vodna rekreacija: Možnost najema kajakov, kanujev, supov (stand-up paddleboards) in drugih plovil za raziskovanje reke Drave.
  2. Športne dejavnosti: Športna igrišča za odbojko na mivki, nogomet, badminton in druge aktivnosti na prostem.
  3. Restavracija in bar: Kulinarika z raznovrstnimi jedmi in pijačami za obiskovalce, ki želijo uživati ob reki. Pogosto so na voljo lokalne in sezonske specialitete.
  4. Dogodki in prireditve: Organizacija različnih dogodkov, kot so glasbeni koncerti, športna tekmovanja, delavnice in družabni dogodki.
  5. Otroško igrišče: Prostor za najmlajše z igrali in drugimi zabavnimi rekviziti.
  6. Narava in sprostitev: Možnost sprehodov, piknikov in sprostitve v naravnem okolju ob reki.
  7. Kolesarjenje in pohodništvo: Povezava s kolesarskimi in pohodniškimi potmi ob Dravi, ki so primerne za ljubitelje narave in športa.

Drava Center Limbuš je tako priljubljena destinacija za posameznike, družine in skupine, ki iščejo aktivno preživljanje prostega časa in sprostitev v naravnem okolju.

Širše območje Drave centra v Limbušu predstavlja Krajinski park Mariborsko jezero V Drava centru imajo tudi gostinski lokal BBO & PIZZA JACK & JOE in Chocolate village

Teta Frida je franšiza, ki se osredotoča na prodajo visokokakovostnih slaščic, zlasti čokoladnih izdelkov in tort. Blagovna znamka izvira iz Slovenije in ponuja raznovrstne sladice, ki so narejene iz naravnih sestavin in brez umetnih dodatkov. Njihove trgovine in slaščičarne so zasnovane tako, da ponujajo prijetno in privlačno okolje za uživanje v njihovih izdelkih. Poleg slaščic ponujajo tudi kavo in druge napitke, kar ustvarja celovito slaščičarsko izkušnjo za stranke. Lastnik blagovne znamke Teta Frida je firma Naturalicaa Foods d.o.o., Miklavčičeva ulica 5, 2000 Maribor

Kratica BBO v zvezi z zrezki pomeni “butterflied, boneless, and open”. To se nanaša na način priprave mesa, kjer je zrezek brez kosti, odprt in sploščen, tako da spominja na obliko metulja. To tehniko pogosto uporabljajo, da se zrezek hitreje in enakomerneje speče.

Spodaj prikazujemo video-posnetek, ki prikazuje psa Dima (domači pes), ko skoči v vodo po manjši kos lesa in ga prinese iz vode. K temu ga spodbuja gospod, ki ga pes Dim uboga. Zakaj pes Dim to počne?

Pes skače po kos lesa v vodo, da ga prime z gobcem in prinese iz vode zaradi več razlogov:

  1. Naravni nagon: Mnogi psi imajo močan nagon po prinašanju. Ta vedenje je pogosto povezano z njihovim izvorom kot lovski ali delovni psi. Pasme, kot so labradorci, zlati prinašalci in nemški ovčarji, so posebej znane po tem, da uživajo v prinašanju predmetov.
  2. Igra in zabava: Psi radi sodelujejo v igri s svojimi lastniki. Skakanje v vodo za kosom lesa je zanje zabavna dejavnost, ki jim omogoča gibanje in sproščanje energije.
  3. Vaja in fizična aktivnost: Prinašanje lesa iz vode je odlična oblika vadbe. Psi uživajo v plavanju in teku, kar prispeva k njihovemu fizičnemu zdravju.
  4. Povezovanje z lastnikom: Takšne aktivnosti krepijo vez med psom in lastnikom. Pes želi ugoditi svojemu lastniku in ga razveseliti, zato prinaša kos lesa nazaj.
  5. Pohvala in nagrada: Psi pogosto iščejo pohvalo in nagrado od svojih lastnikov. Ko prinesejo kos lesa nazaj, jih lastniki običajno pohvalijo, pobožajo ali jim dajo priboljšek, kar krepi to vedenje.

Skakanje po kos lesa v vodo je torej večdimenzionalna dejavnost, ki izpolnjuje tako fizične kot psihične potrebe psa ter krepi odnos med psom in njegovim lastnikom.

Zakulisje predstave Jurij Kozjak v letnem gledališču na Muljavi

Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava letos praznuje 180. obletnico Jurčičevega rojstva in 100-letnico uprizarjanja Jurčičevih literarnih del v izvedbi muljavskih amaterskih igralcev. Letos mineva tudi 160 let od izdaje zgodovinske povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar. Zato so za letošnjo uprizoritev izbrali prav to Jurčičevo delo. Dramatizacijo je pripravil Danijel Zupančič, ki je delo tudi režiral. Aprila letos pa je bilo letno gledališče na Muljavi vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine.
Kako so se pripravljali igralci, kakšno scensko postavitev so izdelali domači mojstri, kako so izbrali blago in sešili kostume za igralce ter kako negujejo pristno muljavsko govorico – vse to so v zaodrju ustvarjalci povedali novinarki Petri Medved, ki si je predstavo Jurij Kozjak, slovenski janičar tudi ogledala. Več na MMC RTV …