Muzej novejše zgodovine Slovenije je državni muzej, posvečen dediščini novejše zgodovine od začetka 20. stoletja dalje. Hrani zbirke gradiva iz prve in druge svetovne vojne, gradiva med obema vojnama in gradiva iz obdobja socializma ter o nastanku nove države. Zbirke združujejo muzejske predmete, arhivsko in knjižnično gradivo, likovna dela ter fotografije (klik).
Gospodarsko razstavišče bo do nedelje gostilo 40. Slovenski knjižni sejem. Sejem bo za obiskovalce odprt vsak dan med 9. in 20. uro, v nedeljo do 18. ure. Predstavilo se bo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav. V času sejma, ki bo za obiskovalce brezplačen, se bo zvrstilo več kot 280 dogodkov. Več …
Slovenski knjižni sejem med komercializacijo in poudarjanjem kulturnega pomena knjige (Vir: MMC RTV, november 2024)
Priljubljenost Josipa Jurčiča se je pokazala že na njegovem pogrebu, ko se ga je leta 1881 spomnilo kar pet tisoč ljudi. Članki, v katerih je pisce prevevala zavest o pisateljevi veličini, a tudi strah, da ne dobimo enakega naslednika, so polnili strani Slovenskega naroda.
Iz revne družine z Muljave se je že mlad z ljubeznijo do ljudskega izročila in narodne tradicije povzpel na literarni Parnas, ter se trudil svoja dela približati kar najširšemu občinstvu. Preplet njegovih glavnih ljubezni – časnikarstva in literature je dal pečat njegovemu kratkemu, a plodnemu življenju. Več …
Čeprav si je vse življenje želel postati gospod in ga je pot vodila celo na Dunaj, v beli Ljubljani pa je postal pomemben mož, se je v zrelih letih najraje vračal v kraje, ki so ga navdihovali, v domačo Poljansko dolino. Na eni strani ambiciozen in trd politik, uspešen odvetnik z nešteto dejavnostmi, družinski oče in mož, na drugi strani pa tenkočuten pisatelj, ki poveličuje domačo zemljo in kmečko življenje. Vendar po njegovem kmet ni samo kralj, kajti njegovo kraljestvo lahko postane majava dobrina, če povzroča napuh. Ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti bomo njegovo pestro življenje in literarno udejstvovanje spoznavali z voditeljico prof. dr. Urško Perenič, kulturnim zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino, odvetnikom dr. Petrom Čeferinom, kustosinjo Biljano Ristič, igralko Mileno Zupančič in igralci KD dr. Ivan Tavčar, ki so uprizorili nekaj zanimivih odlomkov iz njegovih del. Več …
Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom. Več …
Čebelarstvo ima pri nas dolgo tradicijo. V dobi razsvetljenstva pa je doživelo prvo zlato dobo in se neizbrisno zapisalo v svetovno čebelarstvo. Anton Janša je postal celo prvi čebelarski učitelj na svetu. Zato ni čudno, da so slovenski čebelarji njegov rojstni dan predlagali za praznovanje svetovnega dneva čebel. Iz vasi Breznica na Gorenjskem je prišel na Dunaj in v nemščini napisal dva čebelarska priročnika, ki sta še vedno temeljni deli za vsakega čebelarja. Janšev nauk je bil tako pomemben, da je bil omenjen tudi v čebelarskem patentu oziroma zakonu o pospeševanju in zaščiti čebelarstva, ki ga je leta 1775 izdala cesarica Marija Terezija. Več …
V Kobaridu so od začetka leta do konca oktobra, ko se je z zimsko prepovedjo plovbe po Soči iztekla glavna turistična sezona, našteli približno 220.000 prenočitev, kar je 3,6 odstotka več kot lani in največ v zadnjih nekaj letih. Več na MMC RTV …
V Sloveniji praznujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Več na MMC RTV …
Letos je Brda obiskalo dobrih 22 tisoč gostov. Dve tretjini gostov prihajata iz tujine. Opažajo povečano število obiskovalcev iz ZDA, Velike Britanije in Španije. Iz te tudi zaradi nove letalske povezave med Trstom in Sevillo. Preberite več …