Pot kulturne dediščine Podbrezij – Ivanina pot (kliknite tukaj)
Predstava, ki stopi v čevlje očeta slovenskega romana (Josip Jurčič), kliknite tukaj.
Knjiga: Prvi pomladni cvet – Realistična romantika Josipa Jurčiča, avtor Ivan Sivec (kliknite tukaj)
Odprta kuhna bo štiri sobote potovala po Sloveniji (kliknite tukaj).
V Kranju imajo novo razgledno točko, 60 m visok zvonik (kliknite tukaj)
Senožete je naselje v občini Laško. Ima 42 prebivalcev, površino 0,4 km2 in povprečno nadmorsko višino 441 m.
V Senožetih pri Rimskih toplicah je muzejsko urejena domačija, v kateri je nekaj časa bival Anton Aškerc. Rodil pa se je v Globokem pri Rimskih Toplicah.
Anton Aškerc je bil epik. To pomeni, da je kot pesnik opeval zunanji in zgodovinski svet. Glede na to, da je bil duhovnik, je moral svojo ljubezensko liriko skrivati pred svetom. Vsebino za svoje pesmi je črpal:
Služboval je po različnih štajerskih farah kot kaplan. Pri 42 letih je zapustil duhovniško službo in postal ljubljanski arhivar. Njegov pisateljski in pesniški opis obsega naslednja dela:
K točki 1: V ciklusu Stara pravda pesnik govori o kmečki puntariji v 16. stoletju.
K točki 2 in 3: Anton Aškerc je bil strasten popotnik oziroma pustolovec v njegovem času. Potoval je po Slovanskih deželah, Balkanu, Orientu (zvočni posnetek) in Zahodni Evropi.
Vir: Forstnerič, Hajnšek, M. in ostali. 2013. Slovenska pisateljska pot. Radovljica: Didakta. Str. 92-95.
Priporočamo obisk spletne strani: Pisateljska pešpot po Sloveniji, etape 8.1: Zidani most-Hrastnik (kliknite tukaj).
Podreča je vas, ki leži ob reki Savi, na robu Sorškega polja. Leži na 3,35 km2 površine. Nadmorska višina je 356 m. Ima 582 prebivalcev. Gostota naseljenosti je 170 preb./km2. Poštna številka je 4211 Mavčiče.
V vasi Podreča stoji spomenik, ki je posvečen pesniku in pisatelju Simonu Jenku. V tej vasi se je rodil leta 1835.
Simon Jenko se je rodil 27. 10. 1835 na Podreči na Sorškem polju. Njegove rojstne hiše ni več, ker je zgorela leta 1866. Na mestu, kjer je nekoč stala hiša, je sedaj spomenik.
V gimnazijo je hodil v Novem mestu in v Ljubljani, kjer je s sošlci Franom Erjavcem, Valentinom Mandelcem, Valentinom Zarnikom, Venceslavom Brilom in Ivanom Tuškom ustanovil literarni krožek. V letih 1854 in 1855 so izdali dijaški časopis Vaje, ki je bil ilegalen. Tri leta kasneje so bili vajevci v vlogi študentov na Dunaju. Svoje tekste iz Vaj so pošiljali v Celovec, ki so jih objavili v reviji Slovenski glasnik. V reviji Slovenski glasnik so bila objavljena naslednja dela Simona Jenka: pripoved Spomini, humoreska Tilka in umetniško prozo Jeprški učitelj.
Na Dunaju je preživel sedem let. Študiral je pravo, ki ga ni dokončal. Po vrnitvi v Kranj se je zaposlil v odvetniški pisarni.
Pri svojih pesnitvah mu je bil vzor Heinejeva sentimentalna lirika in ljudske pesmi. Njegov opus obsegajo naslednja dela:
Simon Jenko je nazadnje prebival na naslovu: Na poti na kolodvor 2. V tej hiši je 18. 10. 1869 umrlu. Leta 1923 je bila na to hišo vzidana spominska plošča.
V Prešerenovem gaju v Kranju ob Prešerenovem grobu stoji jenkov spominski nagrobnik. Na njem so vrezani Jenkovi verzi iz pesmi Gori.
Pisatelj Ivan Pregelj je spisal psihološko biografski roman Šmonca leta 1924, v katerem je obdelal ne najbolj izpolnjeno življenje Simona Jenka. (Vir: Forstnerič, Hajnšek, M. in ostali. 2013. Slovenska pisateljska pot. Radovljica: Didakta. Str. 132-134.)
Priporočamo obisk spletne strani: Pisateljska pešpot po Sloveniji, etape 1.3: Kranj-Škofja Loka (kliknite tukaj).
