Arhivi Kategorije: Nekategorizirano

SENOŽETE – ANTON AŠKERC

Nekategorizirano

1 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Senožete je naselje v občini Laško. Ima 42 prebivalcev, površino 0,4 km2 in povprečno nadmorsko višino 441 m. 

2 KULTURNE ZNAČILNOSTI

V Senožetih pri Rimskih toplicah je muzejsko urejena domačija, v kateri je nekaj časa bival Anton Aškerc. Rodil pa se je v Globokem pri Rimskih Toplicah.

Notranjost muzejske hiše, v kateri je živel Anton Aškerc
Notranjost muzejske hiše, v kateri je nekaj časa živel Anton Aškerc

2.1 ANTON AŠKERC

Anton Aškerc je bil epik. To pomeni, da je kot pesnik opeval zunanji in zgodovinski svet. Glede na to, da je bil duhovnik, je moral svojo ljubezensko liriko skrivati pred svetom. Vsebino za svoje pesmi je črpal:

  • iz ljudskega izročila;
  • iz slovenske in slovanske zgodovine;
  • iz orientalskih mitologij;
  • iz svojih izkušenj.

Služboval je po različnih štajerskih farah kot kaplan. Pri 42 letih je zapustil duhovniško službo in postal ljubljanski arhivar. Njegov pisateljski in pesniški opis obsega naslednja dela:

  1. zbirko Balade in romance, izdano leta 1890 (Brodnik, Anka, Čaša nesmrtnosti | Video posnetek, Mejnik, ciklus Stara pravda);
  2. lirske in epske poezije, izdane 1896 (Moja muza, Mi vstajamo, Ponočna potnica).
  3. potopis v Rusijo, Turčijo in Egipt.

K točki 1: V ciklusu Stara pravda pesnik govori o kmečki puntariji v 16. stoletju.
K točki 2 in 3: Anton Aškerc je bil strasten popotnik oziroma pustolovec v njegovem času. Potoval je po Slovanskih deželah, Balkanu, Orientu (zvočni posnetek) in Zahodni Evropi.  

Vir: Forstnerič, Hajnšek, M. in ostali. 2013. Slovenska pisateljska pot. Radovljica: Didakta. Str. 92-95.

Priporočamo obisk spletne strani: Pisateljska pešpot po Sloveniji, etape 8.1: Zidani most-Hrastnik (kliknite tukaj).

PODREČA – ROJSTNI KRAJ SIMONA JENKA

Nekategorizirano

1 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Podreča je vas, ki leži ob reki Savi, na robu Sorškega polja. Leži na 3,35 km2 površine. Nadmorska višina je 356 m. Ima 582 prebivalcev. Gostota naseljenosti je 170 preb./km2. Poštna številka je 4211 Mavčiče.

2 KULTURNE ZNAČILNOSTI

V vasi Podreča stoji spomenik, ki je posvečen pesniku in pisatelju Simonu Jenku. V tej vasi se je rodil leta 1835.

2.1 SIMON JENKO

Simon Jenko se je rodil 27. 10. 1835 na Podreči na Sorškem polju. Njegove rojstne hiše ni več, ker je zgorela leta 1866. Na mestu, kjer je nekoč stala hiša, je sedaj spomenik.

Spomenik Simon Jenko Podreča
Spomenik Simona Jenka v Podreči

V gimnazijo je hodil v Novem mestu in v Ljubljani, kjer je s sošlci Franom Erjavcem, Valentinom Mandelcem, Valentinom Zarnikom, Venceslavom Brilom in Ivanom Tuškom ustanovil literarni krožek. V letih 1854 in 1855 so izdali dijaški časopis Vaje, ki je bil ilegalen. Tri leta kasneje so bili vajevci v vlogi študentov na Dunaju. Svoje tekste iz Vaj so pošiljali v Celovec, ki so jih objavili v reviji Slovenski glasnik. V reviji Slovenski glasnik so bila objavljena naslednja dela Simona Jenka: pripoved Spomini, humoreska Tilka in umetniško prozo Jeprški učitelj.

Na Dunaju je preživel sedem let. Študiral je pravo, ki ga ni dokončal. Po vrnitvi v Kranj se je zaposlil v odvetniški pisarni.

Pri svojih pesnitvah mu je bil vzor Heinejeva sentimentalna lirika in ljudske pesmi. Njegov opus obsegajo naslednja dela:

  • zbirka Pesmi, ki je izšla leta 1865 (50 knjig, ki so nas napisale);
  • nostalgična pesem Na Sorškem polji;
  • pesmi na motive iz narave (cikel Obrazi);
  • pesmi na motive iz ljubezni (Obujenke);
  • pesmi na domovinske motive (Samo, Adrijansko morje, Slovenska zgodovina);
  • pesmi, ki so nakazovale lepe obete za slovensko prihodnost (Gori, Dan slovanski, Naprej;
  • nacionalni ep Ognjeplamtič;
  • humoristična pesem Naš Maček, ki je bila uglasbena, je ponarodela.

Simon Jenko je nazadnje prebival na naslovu: Na poti na kolodvor 2. V tej hiši je 18. 10. 1869 umrlu. Leta 1923 je bila na to hišo vzidana spominska plošča.

V Prešerenovem gaju v Kranju ob Prešerenovem grobu stoji jenkov spominski nagrobnik. Na njem so vrezani Jenkovi verzi iz pesmi Gori.

Pisatelj Ivan Pregelj je spisal psihološko biografski roman Šmonca leta 1924, v katerem je obdelal ne najbolj izpolnjeno življenje Simona Jenka. (Vir: Forstnerič, Hajnšek, M. in ostali. 2013. Slovenska pisateljska pot. Radovljica: Didakta. Str. 132-134.)

Priporočamo obisk spletne strani: Pisateljska pešpot po Sloveniji, etape 1.3: Kranj-Škofja Loka (kliknite tukaj).